Postavi se za novinarstvo: Poudarek na prekernem delu svobodnih in samostojnih novinarjev

Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) se bo četrtega novembra pridružil svetovni akcji “Postavi se za novinarstvo!” (Stand up for journalism), ki jo vodi Evropska zveza novinarjev (EFJ). Letošnje opozorilo se nanaša na slabosti prekernega dela svobodnih in samostojnih novinarjev, te najbolj ranljive skupine, ki ga novinarji na različne načine širijo med seboj in seznanjajo tudi širšo javnost: od javnih demonstracij, pisanja peticij politikom, organiziranja novinarskih konferenc, kratkih prekinitev dela na delovnem mestu, opozoril in zahtev delodajalcem…

SNS ocenjuje, da je pri nas že okoli 30 odstotkov svobodnjakov in njihovo število vsak dan narašča. Nerešeni problemi tega statusa se samo še zaostrujejo.

Čeprav SNS dobro pozna njihove težave in jih bolj ali manj uspešno rešuje po posameznih okoljih, smo za to priložnost nekaj kolegic in kolegov zaprosili, da nam opišejo svoje videnje tega statusa, v katerega je (žal) večina proti svoji volji in želji prisiljena vstopiti. Tu je nekaj strnjenih ugotovitev, ki so zaskrbljujoče:

• bistveno nižji nivo zaščite v primerjavi z redno zaposlenimi: brez plačanega dopusta, možnosti pridobitve kredita, regresa, božičnice, bolniške do 30 dni…:
• honorarji so vse nižji, ponekod se približujejo študentskemu delu (4 EUR na uro!);
• plačilni roki so zelo ohlapna kategorija;
• razvrednotenje poklica in posledično nižanje kakovosti prispevkov;
• izogibanje zaposlovanju, čeprav je svobodnjak del uredništva in ima enake ali celo večje obveznosti kot njegov redno zaposleni kolega;
• skoraj popolna odsotnost ali neučinkovitost inšpekcijskega nadzora, ko se krši delovnopravna zakonodaja in počasno delo sodišč;
• neustrezna davčna politika, ki ne upošteva dovolj stroškov dela svobodnjaka (oprema, potni stroški, malica…) in skromne davčne olajšave;
• zaradi preživetja iskanje zaslužkov v piarovstvu;
• delo brez pogodb, prepuščenost odločitvam področnih urednikov;
• izgubljena leta: mladi novinarji so prikrajšani tako pri socialni varnosti kot tudi pri pridobivanju veščin novinarske obrti (so le častne izjeme);
• nezakonita raba avtorskih novinarskih del (npr. kliping agencije).

Raziskave po svetu in doma pa kažejo tudi na pomanjkanje solidarnosti med redno zaposlenimi in njihovimi »svobodnimi« sodelavci, saj nekateri v njih vidijo celo nelojalno konkurenco.

Kot je že pred leti dejala naša kolegica: »Vsi sedimo na isti veji«, le da se nekateri tega še ne zavedajo.

Čeprav so pri nižanju stroškov dela, bodisi z manjšimi honorarji in odpuščanjem praviloma prvi na vrsti svobodnjaki, je praksa pri nas že pokazala, da ni varnosti tudi za redno zaposlene.

Prosimo vas, da nas obvestite o vaših akcijah in pošljete fotografije, da jih bomo lahko posredovali za portal EFJ.