Pravosodna veja oblasti nad nadzorom javnosti

Ob svetovnem dnevu pravice vedeti v Društvu novinarjev Slovenije pristojni ministrstvi, Vlado RS in javnost opozarjamo na presenetljivo novo prakso onemogočanja dostopa do informacij javnega značaja v pravosodnem sistemu. Novinarji in javnost se od maja 2020, ko je Vrhovno sodišče RS sprejelo »prelomno sodbo« in z njo odločilo, da imajo dostop do vpogleda v tožilske in sodne spise le še upravičenci po zakonih, ki določajo to področje, novinarji in javnost, ki so informacije o vseh postopkih, ki jih izvajajo na tožilstvih in sodiščih, pridobivali na podlagi zahteve po informacijah javnega značaja, pa za dostop nimajo več pravne podlage. Okrajno sodišče v Ljubljani je tako novinarki na zahtevo po posredovanju pravnomočne sodbe iz leta 2014 odgovorilo: »Vaša zahteva za posredovanje sodbe, tako ne izpolnjuje formalnih pogojev, da bi jo lahko obravnavali (oblično ste jo vložili po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Šele takrat, ko bo vaša vloga vložena na pravi način, jo bomo presojali tudi vsebinsko, upoštevajoč zgoraj navedeno sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.«

V društvu novinarjev smo prepričani, da so sodišča in tožilstva ne glede na svojo avtonomnost in samostojnost zavezana k posredovanju informacij javnega značaja, zato menimo, da pravosodna veja oblasti napačno razume javnost svojega dela in da gre za zlorabo sodbe, ki že sama po sebi pomeni odmik od dolgoletne dosedanje prakse, in tudi že sprejetega stališča vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v zvezi z vprašanjem, ali so procesni predpisi v odnosu do ZDIJZ specialni, če gre za dostop do informacij javnega značaja. Sodba vrhovnega sodišča pa nima samo materialnopravnih posledic, ampak tudi procesne. Ko tožilstvo ali sodišče zavrne zahtevo za vpogled oziroma dostop do dokumentov iz kazenskega ali sodnega spisa po procesnih zakonih, pritožba na Informacijskega pooblaščenca RS (IP) sploh ni mogoča, saj ne gre za postopek po ZDIJZ, zato zanj pooblaščenec ni pristojen in ni pritožbeni organ.

Ob tem opozarjamo, da se zavračanje dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ s sklicevanjem na omenjeno sodbo vrhovnega sodišča iz specialne zakonodaje s področja pravosodja lahko razširi na vse specialne predpise, ki urejajo – ne le vpoglede v spise – pač pa tudi vsakršne informacije v zvezi s postopkom; takšni so na primer Zakon o zavarovalništvu, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o bančništvu, Zakon o Banki Slovenije. To so namreč institucije, ki so se že do sedaj upirale posredovanju informacij. S tem bi bile popolnoma izničene vse pridobitve na področju dostopa državljanov do zanje pomembnih javnih informacij in dokumentov, bistveno bi bil otežen nadzor nad zakonitostjo delovanja državnih organov in nadzor nad transparentno porabo javnega denarja. Ker so praktično vsi materialni predpisi vezani na nek procesni zakon, ki praviloma dostop do informacij in podatkov omejuje na stranke postopka, se sprašujemo, za katere primere bo po tolmačenju sodišča in tožilstva ZDIJZ sploh (še) uporaben (?).

Opozarjamo še na specifiko položaja novinarjev v sodobnih demokratičnih družbah, katerih delo je utemeljeno na ustavnih načelih; svobodi izražanja in na njej temelječi svobodi tiska. Pričakovanje, da bo moral novinar pri svojem delu, ko bo od organov zahteval konkretne informacije po ZMed ali dokumente po ZDIJZ, izkazati in utemeljiti pravni interes, je po našem mnenju nedopustno. Tovrstne zahteve novinarjev so namreč pravno utemeljene že z njihovim poslanstvom v družbi ter v omenjenih določbah Ustave Republike Slovenije.

V Društvu novinarjev Slovenije pristojni ministrstvi in Vlado RS pozivamo, da ustanovi delovno skupino, v kateri bodo sodelovali predstavniki novinarjev, Urada Informacijskega pooblaščenca, tožilstev in sodišč. Ta delovna skupina bi razjasnila dileme odnosa ZDIJZ do procesnih zakonov ter določila jasne kriterije za dostop do informacij v kazenskih in sodnih postopkih.

Več v priloženem javnem pismu, naslovljenem na Ministrstvo za javno upravo RS, Ministrstvo za pravosodje RS in Vlado RS.