Stopimo skupaj!

Društvo novinarjev Slovenije se ob svetovnem dnevu svobode medijev zavzema za pravico do komuniciranja, medijsko politiko v interesu vseh, svobodne in odgovorne medije ter močne javne medije, zato se je z nacionalno kampanjo pridružilo Evropski iniciativi za medijski pluralizem. Naš cilj je zbrati milijon podpisov državljanov držav EU, s katerimi od Evropske komisije zahtevamo direktivo, ki bo ščitila medijsko pluralnost in poenotila zakonodaje posameznih držav. Podpis te pobude je prvi korak pri boju za pravico do komuniciranja, ki ne pripada medijskim korporacijam, ampak vsem državljankam in državljanom. Z njo zahtevamo medije v interesu vseh.

Ob svetovnem dnevu svobode tiska oziroma medijev v Društvu novinarjev Slovenije ponovno ugotavljamo, da imamo v Sloveniji veliko odgovornih in verodostojnih novinarjev, ki ustvarjajo kakovostne medijske vsebine in uspešno nadzorujejo centre moči. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo uredništva še lahko ohranjala visoke standarde, saj novinarji delajo v vedno slabših delovnih razmerah. Od leta 2008 se je število redno zaposlenih novinarjev zmanjšalo za 200 oseb, število samozaposlenih novinarjev pa povečalo za 100. Tretjina novinarjev ni redno zaposlena in dela v negotovih, slabo plačanih razmerah. Obenem so izpostavljeni tveganjem prekinitve pogodbe brez pojasnil in odpovednih rokov ter vse hujšim delovnim obremenitvam za vse nižje plačilo. Večina od 563 samozaposlenih novinarjev dela enako delo kot njihovi zaposleni kolegi in bi se lahko pridružila več kot tridesetim kolegom, ki so v zadnjih letih od izdajateljev medijev iztožili redno zaposlitev. Javnost se mora zavedati, da slabo plačan, preobremenjen novinar brez osnovne socialne varnosti svoje vloge poročanja o za javnost pomembnih zadevah, v skladu s profesionalnimI in etičnimi standardi, ne more opravljati optimalno. Socialna in pravna varnost sta namreč tudi eni od temeljnih varovalk pred vse hujšimi in tudi vse bolj raznovrstnimi pritiski na delo medijev in novinarjev.

Medijski lastniki nočejo prevzeti odgovornosti za svojo delovno silo in bremena krize in pomanjkanja vizije prek zmanjševanja stroškov dela že nekaj let prenašajo tako na zaposlene kot samozaposlene novinarje. Uprave medijev velikokrat zelo kratkovidno in tudi kratkoročno rešujejo svoje poslovne izide z nesorazmernimi rezi v stroške redakcij, zelo pogosto v delo preiskovalnih novinarjev, katerih delo je najdražje, a obenem tudi najpomembnejše pri ohranjanju temeljnih demokratičnih funkcij medijev in nadzora elit. Število prekernih novinarjev se je povečevalo v času debelih krav, ko je medijska industrija ustvarjala visoke dobičke tudi na račun pol legalnih načinov zmanjševanja stroškov dela in iskanja lukenj v vseh mogočih zakonih. V času krize pa apelirajo na novinarje naj iz solidarnosti do finančnih težav medijskih hiš ne uveljavljajo svojih pravic. Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu svobode medijev izdajatelje medijev poziva, da prevzamejo odgovornost za novinarje in s tem za ohranjanje kakovosti medijskih vsebin. V času padanja naklad, prihodkov iz oglaševanja, krize poslovnih modelov, splošne ekonomske krize, sprememb bralnih navad javnosti … je investicija v kakovosten medijski produkt, kar pomeni investicijo v novinarje, edina smiselna naložba za izhod iz krize.

Prav tako se tega mora zavedati politika, ki je kriva za številne anomalije slovenskega medijskega prostora, saj je v preteklosti za uveljavitev političnega vpliva trgovala z mediji in povzročila trenutno krizo netransparentnega in nestrateškega lastništva. Poleg tega slovenski mediji delujejo v slabem sistemskem okolju. Medijski zakon je star že skoraj 20 let. Ministrstvo za kulturo ugotavlja, da je definicija javnega interesa zastarela, da je pri podeljevanju frekvenc in razdeljevanju sredstev iz medijskega sklada prišlo do velikih anomalij, vendar ne ukrepa. Javni interes na področju medijev, ki so si ga privatizirala medijska podjetja, mora postati ključno vodilo pri oblikovanju nove nacionalne in evropske medijske politike. Kriza, v kateri so politične prioritete postavljene drugače in usmerjene predvsem v finančno politiko države, ne more biti izgovor, da ne bi končno začeli razprave o sodobni medijski zakonodaji, ki bi v prvi vrsti zaščitila neodvisnost novinarstva in temeljne pravice javnosti.

Novinarjem, ki v težkih razmerah visoko profesionalno opravljajo poklic in branijo njegovo integriteto, ob tretjem maju čestitamo in jih obenem pozivamo, da v prizadevanjih za izboljšanje medijskega okolja pri nas stopimo skupaj in okrepimo naše delovanje.