Postani naš član 
Podari del dohodnine 
Prijavi napad Kako uporabljati orodja za izračun cene storitev fotografov?
Po podatkih iz ankete bruto mesečni dohodek skoraj polovice fotografov dosega le 1200 evrov oziroma manj, skoraj polovica se zato za preživetje poleg fotografije ukvarja še z drugo dejavnostjo. Večina fotografov je tudi odgovorila, da niso zadovoljni s cenami, ki jih dosegajo pri naročnikih.
Z modelom za oblikovanje cene storitev fotografov, ki ga ponujamo v uporabo, želimo pri fotografih in naročnikih spodbuditi razmislek o vrednotenju storitev, ki upošteva vse dejanske stroške opravljanja dejavnosti. Cilj projekta je, da bi fotograf z uporabo vseh ponujenih orodij določil in pri naročniku upravičil ceno storitve, ki mu zagotavlja socialno in finančno varnost ter možnost kariernega razvoja.
Orodje za pomoč pri oblikovanju cen storitev sestavljajo opravljena analiza trga, ki lahko služi kot referenca pri določanju cene, kalkulator z navodili za uporabo, preglednica za izračun letnih fiksnih stroškov, ki jo vsak fotograf izpolni zase, ter splošna priporočila za pogajanja.
Zakaj kalkulator in ne seznam priporočenih cen?
Po opravljenih temeljitih razpravah znotraj Aktiva fotoreporterjev in fotografov je na koncu prevladalo mnenje, da bi oblikovanje minimalnih priporočenih cen pomenilo večje tveganje za omejevanje cen navzgor kot pomoč pri oblikovanju minimuma navzdol. Povedano drugače, da naročniki ne bi hoteli plačati več od minimalne priporočene cene.
Zato smo po vzoru iz tujine oblikovali drugačen model za določanje cen, ki ne vključuje eksplicitno predlagane cene, ampak je orodje za izračun ure postavke glede na različne parametre (želeni dohodek, fiksni stroški, število delovnih ur), ki jih bo vsak fotograf prilagodil svojim specifičnim okoliščinam.
Izhajali smo iz podatkov o cenah, ki ste nam jih zaupali v anketi. Poročilo z izsledki ankete, v katerem lahko najdete podatke o povprečnih doseženih cenah za različno obsežna dela oziroma projekte, vam tudi lahko služi kot pomoč pri oblikovanju cen.
Postavite si letni dohodkovni cilj
Preden se lotite izračuna postavke za svoje delo, si določite letni dohodek, ki ga želite doseči. Ta cilj je odvisen od življenjskih okoliščin posameznika. Pri določitvi se lahko vprašate: Preživljate sebe ali družino? Ali imate prihranjen denar ali potrebujete dohodek za plačilo vseh življenjskih stroškov? Kakšni so ti stroški? Načrtujete investicije, selitev …? Samostojno delo lahko dopolni obstoječi dohodek ali zagotovi dohodek za polni delovni čas. V kakšnem statusu opravljate dejavnost, ali ste samozaposleni v kulturi, samostojni novinar, samostojni podjetnik, fizična oseba … in kolikšni so vaši prispevki za socialno varnost?
Če boste razumeli, koliko morate zaslužiti in koliko želite zaslužiti, bo to osnova, od katere boste računali, koliko delovnih dni morate delati in po kakšni urni postavki, da dosežete svoj cilj. V kalkulatorju izberite želeni letni dohodek in ga uporabite za izračun, koliko delovnih ur boste potrebovali, da ga dosežete. V kalkulatorju je nastavljena izhodiščna srednja vrednost 30.000 evrov bruto prihodka letno, ki že vključuje minimalne prispevke za socialno varnost.
Kalkulator za izračun postavke
Če se vam kalkulator ne prikaže, poskusite osvežiti stran. Lahko ga odprete tudi s klikom na to povezavo.
Preglednica za izračun fiksnih stroškov
Pogosta vprašanja
Na čem temelji izračun urne in dnevne postavke v kalkulatorju?
Izračun temelji na podlagi želenega letnega bruto prihodka, ki mu je treba prišteti še fiksne stroške. Naša ocena je, da bi moral biti bruto letni prihodek samozaposlenega fotografa za normalno preživetje 30 tisoč evrov. V znesku letnega bruto prihodka smo upoštevali tudi minimalne prispevke za socialno varnost, akontacijo dohodnine (brez morebitnih davčnih olajšav), 1.200 evrov za letni regres. Poudarjamo, da gre le za okvirni (informativni) izračun, s katerim si lahko pomagate pri oblikovanju cen.
V kalkulatorju seštevek pričakovanega letnega bruto prihodka delimo s številom efektivnih ur, da dobimo urno postavko. Za izračun dnevne postavke urno postavko množimo z 8, saj izhajamo iz osemurnega delovnika.
Kaj so efektivne ure?
Efektivne so ure, ki jih dejansko lahko zaračunamo naročniku. Čeprav je vsaka situacija drugačna, je povprečna porazdelitev ur dela, ki jih samozaposleni lahko zaračuna, in tistih, ki jih ne more, 60 odstotkov proti 40 odstotkov. V idealnih razmerah bi imeli delo vse delovne dni v mesecu in možnost zaračunati vse te delovne dni in ure. V resnici pa številne dejavnosti zahtevajo čas, za katerega niste plačani. V tem času opravljate administrativne naloge, odgovarjate na e-pošto, iščete nove stranke, ipd. Ker so to ure, ko dejansko delate, niste pa zanje neposredno plačani, jih je treba obračunati posredno in všteti v cenovno postavko ur, ki jih lahko zaračunate.
Sami morate glede na lasten način dela najti ravnovesje, kako najbolje izkoristiti svoj čas. Ali želite izvajati večje število projektov po nižji urni postavki ali manjše število projektov po višji? Razumevanje količine obračunanega časa za projekt vam bo pomagalo izračunati, ali je delo na projektu za vas smiselno, če upoštevate število ur, ki ste jih porabili za pridobitev projekta, a jih ne morete zaračunati. Prav tako lahko zvišate svojo ceno za manjše projekte ali pa zagotovite popust za pomembnejše ali dolgoročnejše projekte.
Zakaj v kalkulatorju izhajate iz 1041 efektivnih ur?
Skupni fond ur za leto 2022 pri 40-urnem delovnem tednu je bil 2080 ur. Če odštejemo praznike (teh je bilo lani šest), je to 2016 delovnih ur. Če odštejemo še 25 dni dopusta oz. 200 ur, pridemo na 1816 ur. Odštejemo dva tedna bolniške oz. 80 ur, pridemo na 1736 delovnih ur, kar je naše maksimalno število efektivnih ur na letni ravni.
Če je razmerje med zaračunanim in nezaračunanim delom samozaposlenih 60/40, je to 1041 efektivnih oziroma zaračunanih ur, ki so naša podlaga za izračun urne postavke. Vrednost 1041 ur v našem kalkulatorju je torej srednja vrednost. Kalkulator upošteva, da se število efektivnih ur v praksi lahko razlikuje. Lahko ga nastavite od 700 do 1736.
Kateri so letni fiksni stroški?
Med fiksne letne stroške, ki jih upoštevate pri izračunu cenovne postavke za delo, smo uvrstili stroške opreme (fotoaparat, objektivi, dodatki), studijske, računalniške, programske in pisarniške opreme, mobilne telefonije, servisa in zavarovanja opreme, spletne strani in interneta, toplih, nepremočljivih oblačil in obutve, računovodstva, članstva v stanovskih organizacijah ter strošek za izobraževanja in investicije. Prispevki za socialno varnost ne štejejo med fiksne stroške in so že upoštevani v pričakovanem letnem dohodku.
Podrobnejši seznam najdete v vzorčni excelovi razpredelnici s primerom izračuna fiksnih stroškov. Vanjo lahko vnesete seznam lastne opreme s cenami in izračunate svoje fiksne stroške.
Zakaj v kalkulatorju izhajate iz 8.000 evrov letnih fiksnih stroškov?
Naša ocena letnega (srednjega) fiksnega stroška, ki ga ima fotograf pri svojem delu, je 8.000 evrov, ki je izhodiščna vrednost v kalkulatorju. Ocena temelji na podatkih, ki smo jih pridobili v sklopu naše raziskave. Kalkulator upošteva, da se fiksni stroški seveda razlikujejo od fotografa do fotografa. Če imate manj ali več obratovalnih stroškov na leto, lahko to prilagodite v kalkulatorju. Višino stroškov lahko nastavite od 1.000 do 20.000 evrov.
Kateri stroški niso všteti med fiksne, niti niso upoštevani v urni postavki in bi jih morali naročniku zaračunati dodatno?
Med fiksne stroške niso všteti specifični oz. variabilni stroški, kot so:
– potni stroški (kilometrina, letalske in druge vozovnice, najem vozila, cestnine …), če jih ne krije naročnik sam;
– namestitev, če je ne krije naročnik sam;
– najem specifične tehnične opreme, ki ni standardna oprema fotografa;
– stroški najema specifične lokacije, če jih ne krije naročnik sam;
– postprodukcija, ki presega standardni pregled in obdelavo materiala;
– shranjevanje grobega materiala.
Priporočamo, da naročnika opozorite, da boste tovrstne stroške dodatno obračunali.
Prispevki za socialno varnost ne štejejo med fiksne stroške.
Ali kalkulator upošteva vrednost avtorskih pravic?
Ne. Priporočamo, da se z naročnikom dogovorite za višjo tarifo ali dodatek k tarifi v primeru dodatnega prenosa avtorskih pravic.
V katerih primerih je priporočljivo zvišanje ali znižanje povprečne tarife?
Priporočamo, da tarifo zvišate v naslednjih okoliščinah:
– če gre za delo v zahtevnih pogojih
– če naročnik zelo hitro potrebuje fotografije (manj kot je časa, višja je tarifa)
– če mora fotograf zagotoviti dodatno opremo (več dodatne opreme, bolj se tarifa zviša)
– če mora fotograf opraviti obsežnejše priprave
– če gre za popoldansko ali nočno delo
– če gre za delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po zakonu
– če gre za naročilo v zadnjem hipu
– če gre za naročnika, ki se v preteklosti ni držal dogovora
– glede na uporabo dela oziroma prenosa materialnih avtorskih pravic (manj omejitev pravic višja tarifa oz. dodatno plačilo za prenos)
Tarifo lahko tudi znižate:
– glede na tip naročnika (profitni, neprofitni);
– glede na stalnost naročnika ali
– glede na trajanje projekta – pri daljšem projektu lahko tudi znižate dnevno tarifo.
Kaj lahko naredim v primeru odpovedi naročenega dela/projekta v zadnjem trenutku?
Vaše ukrepanje je odvisno od tipa pogodbenega razmerja, ki ga imate sklenjenega z naročnikom in predvsem njegove vsebine. Priporočamo, da obveznosti naročnika v primeru odpovedi naročenega dela pisno opredelite. Če z naročnikom ne podpišete pogodbe, kar vam sicer priporočamo, lahko to klavzulo pripišete tudi v elektronsko pošto, v kateri se dogovorite za delo, ali na ponudbo. Splošne pogoje poslovanja lahko pripravite tudi vnaprej in jih le priložite vsakemu konkretnemu dogovoru za delo. Načelo je, da bolj, ko se odpoved približa datumu izvedbe storitve, večje je nadomestilo za izgubljeni prihodek. Višina nadomestila je odvisna od različnih dejavnikov, na primer od razloga za odpoved (višja sila, neupravičen razlog …), možnosti izpolnitve naročila v drugem terminu, možnosti za drugo delo v odpovedanem terminu itd. Naročniku zaračunate tudi vse že nastale stroške, ki so vam v pripravi na izpolnitev naročila nastali pred odpovedjo.
Kaj lahko naredim v primeru ukradene fotografije oziroma nedovoljene objave moje fotografije?
Priporočamo, da kontaktirate kršitelja in ga pozovete k plačilu nadomestila za nedovoljeno rabo avtorskega dela v višini običajnega plačila za primerljivo uporabo dela. Pravni standard za nadomestilo v primeru kraje je do največ trikratno običajno plačilo, maksimalna zahteva se lahko uveljavi, če gre za namerno kršitev ali hudo malomarnost.
Nasveti za pogajanja z naročnikom
Naročnik v pogajanja navadno vstopi z že predvidenim proračunom za projekt ali delo, vendar tega podatka večinoma ne deli z izvajalcem. Pogajanja začne tako, da vpraša fotografa, kakšna je cena storitve, ali pa sam predlaga ceno. To je izhodišče za začetek dogovarjanja za ceno, poleg katere pa mora fotograf dogovoriti tudi pogoje dela in prenos avtorskih pravic.
PRVO PRAVILO pogajanj: Pustite naročniku, da prvi predlaga ceno za storitev. Njegova ocena je namreč lahko višja od vaše, saj ne veste, kakšen je njegov proračun. Ko dobite ponudbo, naročnika vprašajte, ali lahko plača več. Če vprašate, imate možnost za zvišanje cene, sicer ne.
Osnova za pogajanja mora biti vaša realna ocena predvidenih stroškov in minimalne cene, ki je ob upoštevanju teh stroškov za vas še sprejemljiva. Pomembno je, da ne odstopate od svoje minimalne cene. Svetujemo, da v vsakem primeru začnete tudi pogajanja za zvišanje cene. Če sprejmete prvo ponudbo ali poskušate uganiti, koliko je naročnik pripravljen plačati, boste pogosto pristali na prenizko plačilo, kar spodkopava tudi cene za vaše kolege in vas omeji pri določanju cene za naslednje naročilo tega naročnika.
Naučite se pogajati
Pogajanja lahko prvotno ceno, ki ste jo imeli v mislih, dvignejo za od 5 do 100 odstotkov. Naročnike, ki bi vaše delo želeli (skoraj) zastonj, s pogajanji pogosto prepričate, da vas pošteno plačajo. Vaš cilj mora biti, da pri naročniku dosežete maksimalno ceno, ki jo je še pripravljen plačati.
Morda vam prvotno ponujenega honorarja kljub pogajanjem ne bo uspelo spremeniti. Če boste delo sprejeli tudi za takšno ceno, pred morebitnim novim naročilom tega naročnika poiščite argumente za povišanje.
Premišljeno določajte cene
Vaše cene bi morale vključevati ne le čas opravljanja dela ali količino, ampak tudi druge stroške. Upoštevati bi morali tudi stroške nadomestil za bolniško odsotnost, prispevke za socialno varnost, stroške, povezane s postprodukcijo (programi itd.), najemom in posodabljanjem opreme in podobno. Pri določanju primerne cene uporabite kalkulator za izračun urne postavke in ocenite vse svoje stroške s pomočjo preglednice stroškov. In ne pozabite, da k delu spada tudi obdelava! Pred začetkom pogajanj določite najnižji znesek, ki je ob upoštevanju vseh vaših stroškov za vas še sprejemljiv. Zapomnite si, da je ceno težko zvišati potem, ko jo že predlagate, zato si morate pustiti manevrski prostor, v okviru katerega lahko predlagate in sprejmete boljšo ponudbo.
Vzemite si čas za razmislek
Če vas naročnik ujame nepripravljene (predvsem, kadar gre za ustni dogovor), dogovarjanje prekinite za razmislek o ceni. Naročniki pogosto uporabljajo naglico in »zadnjo minuto« ravno z namenom, da bi vi čim hitreje sprejeli ponujeno ceno ali predlagali svojo, ne da bi se prej natančneje dogovorili o pogojih dela, namenih uporabe, prenosu pravic itd. Zapomnite si tudi, da lahko za ekskluzivo in celo urgenco zaračunate bistveno več.
Pogoji
Ko ste se z naročnikom dogovorili o podrobnostih naročila in osnovni ceni za prvo objavo avtorskega dela v določeni izdaji, sledijo nadaljnja vprašanja. Med drugim:
– ali gre za uporabo v zgolj tej reviji (časopisu, prilogi, spletu itd.);
– če naročnik želi vaše delo uporabiti tudi drugje, na drugih spletnih straneh, prilogah, revijah, sledi vprašanje, koliko ponuja za dodatno uporabo;
– poleg vprašanj, kdaj je rok oddaje, kako fotografije posredovati uredništvu in kdaj bodo objavljene, je pomembno tudi vprašanje, kdaj bo delo plačano – treba je dobiti pisno potrdilo naročnika, da bo plačano najkasneje v dogovorjenem roku. Dogovoriti se je treba tudi o načinu plačila, izdaji računa in podpisu pogodbe;
– koliko časa bo trajalo delo;
– katere dodatne stroške za opravljanje dela krije naročnik.
Dodatna uporaba
Že vnaprej se je treba dogovoriti za dodatno plačilo, če želi naročnik delo uporabiti večkrat, za različne namene ali v drugih medijih oziroma platformah. To je tudi priložnost za vnovičen premislek o skupni ceni, čeprav uporaba v npr. reviji pogosto vključuje tudi uporabo na spletu ali v prilogah. Vprašanja o morebitnih uporabah, ki presegajo dogovorjeno, in posledičnem zvišanju honorarja morate postaviti vi, saj uredniki druge uporabe pogosto vidijo kot samoumevne. Vse to se v pogodbah izraža kot prenos materialnih avtorskih pravic. Zelo je pomembno, katere pravice prenašate, katere omejujete itd. Mnogi naročniki imajo predlogo pogodbe, ki ponavadi vključuje vse mogoče rabe dela, oz. na naročnika prenaša čim več materialnih avtorskih pravic. Vedno preglejte pogodbo in če ta vsebuje prenose pravic, s katerimi se ne strinjate, zahtevajte popravek pogodbe ali premislite o ceni. Če ne podpisujete pogodbe, ključna vprašanja o uporabi in omejitvah vsaj razčistite in zapišite v dogovoru prek elektronske pošte.
Stroški
Če bodo pri delu nastali dodatni stroški, je pomembno, da naročnika vprašate, katere stroške krije. Potni stroški so najosnovnejši strošek, toda pri delu lahko nastanejo tudi stroški nastanitve, prehrane itd. (če predvidevamo, da morebitne produkcijske stroške npr. stilistov, najema opreme itd. že vključujete v ceno dela). Ta podatek je pomemben pri odločanju o končni ceni oz. o tem, ali bi delo sploh sprejeli ali ne, saj v primeru, da naročnik teh stroškov ne krije, jih krijete sami iz svojega honorarja, kar zmanjša vaš končni zaslužek.
Materialne pravice
Pomembno je, da ste pri podpisovanju pogodb ali dogovarjanju pozorni ne zgolj na materialne pravice, ki jih prenašate, vendar tudi na način prenosa pravic, ki je lahko izključen ali neizključen. Če hočete še kdaj razpolagati s svojim delom, seveda z naročnikom ne boste podpisali ekskluzive. Prav tako verjetno ne boste dovolili, da pravice, ki ste jih prenesli nanj, sam prenaša na tretje osebe, kar v resnici pomeni, da vaše delo lahko prodaja naprej, pri čemer vi ne zaslužite nič (kar ne velja za agencije, ki so prav temu namenjene). Prenos pravic se omejuje tudi geografsko in časovno. Če se vendarle odločite za prenos vseh pravic, mora biti cena za to primerno visoka in še višja, če je vključen tudi prenos pravic na tretje osebe oz. če veste, da bo naročnik to delo prodajal naprej. Ob morebitni ekskluzivi razmislite tudi o časovni omejitvi te pravice. Omejitev prenosa materialnih pravic lahko določite tudi na računu za opravljeno storitev, npr. s pripisom »enkratna objava, za uporabo na teritoriju: Slovenija, za obdobje enega leta«.
Moralne pravice
Niso prenosljive. Nikoli. Priznanje avtorstva spada v spoštovanje moralnih avtorskih pravic, zato je pravilen podpis oz. navedek avtorja fotografije tako pomemben. Pogodbe imajo sicer pogosto ta člen že vključen (Naročnik se zaveže, da bo navajal avtorja…), v vsej ostali komunikaciji pa je pametno to posebej poudariti.
