Novela kazenskega zakonika v državnem zboru

Vlada je potrdila predlog sprememb kazenskega zakonika KZ-1C in zakon poslala v državni zbor v sprejem po rednem postopku. Zakon bi lahko bil sprejet že pred parlamentarnimi počitnicami. Za novinarje sta pomembna predvsem 20. in 26. člen novele kazenskega zakonika.

26. člen novelira sedanji 260. člen in dekriminalizira objavo, pridobivanje, posredovanje ali posedovanje tajnih podatkov za razkritje javnosti, če je to razkritje  v javnem interesu in če s tem ni ogroženo življenje več ali ene oseb.

Dodana tretji in četrti odstavek 260. člena se glasita:

»(3) Oseba, ki izpolni znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če gre za podatek, ki razkriva protipraven poseg države v človekove pravice ali temeljne svoboščine, druge ustavne ali zakonske pravice, hujše zlorabe oblasti ali pooblastil ali druge hujše nepravilnosti pri izvrševanju oblasti, javnih pooblastil ali opravljanju javne službe, dejanje pa ni storjeno iz koristoljubnosti in ne ogroža življenja ljudi ali nima hujših ali nepopravljivih škodljivih posledic za varnost ali zakonsko varovane interese Republike Slovenije.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se ne kaznuje, kdor tajni podatek javno objavi, pridobi, posreduje ali poseduje z namenom razkritja javnosti, če glede na okoliščine primera javni interes po razkritju tajnega podatka prevlada nad javnim interesom po ohranitvi njegove tajnosti, in če z dejanjem ni neposredno ogroženo življenje ene ali več oseb.«

Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni, tako da se glasi:

»(5) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena izvršeno iz koristoljubnosti ali je bilo z objavo neposredno ogroženo življenje ljudi ali je imela objava hujše ali nepopravljive škodljive posledice za varnost ali zakonsko varovane interese Republike Slovenije, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let.

Društvo novinarjev je navedeno spremembo večkrat zahtevalo, saj smo prepričani, da ima kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave informacij v javnem interesu na novinarje in medije srhljiv učinek, vodi v samocenzuro in posledično novinarjem preprečuje učinkovito opravljanje funkcije nadzora oblasti. S predlagano spremembo bo državni zbor slovensko kazensko zakonodajo le uskladil z uveljavljenimi standardi varovanja svobode izražanja, ki izhajajo iz sodne prakse Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Predlagana je tudi sprememba 20. člena, ki novelira 2. odstavek 168. člena. V tem členu so določeni zakonski pogoji za pregon kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Večina tovrstvih kaznivih dejanj se preganja na zasebno tožbo. V 2. odstavku pa je določeno, da se pregon zaradi kaznivih dejanj iz členov 158 do 162 in 166, ki so storjena zoper državne, občinske in pokrajinske organe ter zoper uradno ali zoper vojaško osebo v zvezi z opravljanjem njune službe, začne na predlog oškodovanca, upravičeni tožilec pa je državni tožilec.

Vlada, ki sicer ni sledila društvenemu predlogu reforme žaljenskih deliktov, je vsaj v tem delu upoštevala predlog, da bi morali tudi nosilci javnih funkcij začeti kazenski postopek z zasebno tožbo, tako kot vsi oškodovanci. Prepričani smo, da se bo s tem zmanjšal obseg tožb, ker bodo oškodovanci bolj selektivni pri vlaganju tožb, saj se bodo morali osebno angažirati in nositi vse stroške postopka, če z zasebno tožbo ne bodo uspeli.

Predlog 2. odstavek 168. člena se glasi:

(2) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega zakonika storjena proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi z opravljanjem njune službe v tem organu, se pregon začne na predlog, razen za uradne osebe iz 1. točke prvega odstavka 99. člena, funkcionarje vlade Republike Slovenije in funkcionarje samoupravne lokalne skupnosti, kjer se pregon začne na zasebno tožbo.

Društvo novinarjev vztraja tudi pri nujnosti reforme žaljenskih deliktov, zato bo v zakonodajnem postopku poslanske skupine skušalo prepričati, da odprejo tudi razpravo o postopni dekriminalizaciji dejanj zoper čast in dobro ime oziroma da za začetek ukinejo vsaj zaporno kazen.