Odpuščanja na Delu: Nesprejemljivo in netransparentno

Vodstvo, odgovorno urednico in lastnike Dela pozivamo, naj v luči odpuščanj novinarjev jasno in natančno pojasnijo, kakšna so merila pri odpuščanjih in kako poteka “izbira”. Razumemo finančno zagato, toda način, na katerega prihaja do odpuščanj, je za Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) nesprejemljiv, saj je popolnoma netransparenten, znotraj Delove časopisne hiše pa ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti.

Glede na napovedano množično odpuščanje v letu 2016 ter na popolno ignoriranje mnenj sindikata in sveta delavcev od vodstva in lastnikov največje slovenske časopisne hiše pričakujemo jasne odgovore in zaustavitev tega, po našem mnenju uničujočega procesa in pristopa. Pri dosedanjem odpuščanju namreč ni bila nobenemu od socialnih partnerjev predstavljena analiza posledic na kakovost, obseg medijskih vsebin in edicij časopisne hiše, zato obstaja bojazen, da tovrstnega premisleka ni ne pri vodstvu ne pri lastniku, temveč je izključni in edini kriterij pri sanaciji podjetja stroškovni vidik. Odgovorno urednico tudi javno sprašujemo, kakšno vlogo in vpliv pri kadrovski politiki ter odpuščanju imajo odgovorna urednica in resorni uredniki. Lastnika in upravo obenem pozivamo, da pri odpuščanju ohrani kakovostna delovna mesta in kadre, pojasni poslovno strategijo, kadrovski načrt in uredniško politiko ter prihodnjo organizacijo uredništev.

Razmere v novinarstvu niso ugodne niti na drugih področjih. Po zadnjih podatkih SNS dela v medijih približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja, kar kaže na sistemsko deregulacijo poklica. V mnogih medijih je že jasno vidna povezava med slabo in negotovo plačanimi novinarji ter nizko kakovostjo medijskih objav. Takšna negativna poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, kljub temu da je nezakonita, tolerira tudi država, pomeni tabloidizacijo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti. Del tovrstne politike delodajalcev je tudi premišljeno in sistematično odstopanje od kolektivnih pogodb, s čimer se rušijo normativni okviri za urejanje odnosov znotraj podjetij. S tem se povsem onemogoča socialni dialog, ki je namenjen usklajevanju interesnih razlik in nasprotij, kar vodi v socialni konflikt.

IO Aktiva novinarjev Dela

Svet delavcev Dela

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije