Policija naj varuje in ne dodatno ogroža fotoreporterjev

Stališče

Policija naj varuje in ne dodatno ogroža fotoreporterjev

Foto: Tone Stojko

Med demonstracijami proti uveljavljanju pogojev PCT v javnem življenju je policist včeraj poškodoval fotoreporterja Toneta Stojka, ki demonstracije sistematično pokriva oz. dokumentira že več kot pol stoletja. Stojko je prepričan, da je šlo za nameren in premišljen ukrep policista, ki mu je usmeril curek solzivca naravnost v obraz. V Aktivu fotografov in fotoreporterjev Društva novinarjev Slovenije ravnanje policista in policije odločno obsojamo, saj je to več kot očitno odraz stanja, ko smo fotoreporterji in fotografi, ki dokumentiramo javne dogodke v širšem interesu javnosti, tarča napadov represivnih organov na eni in demonstrantov na drugi strani. Od policije, v kateri so zaposleni usposobljeni profesionalci, pričakujemo, ne le da ne poškoduje fotoreporterja pri opravljanju njegovega dela, ampak, da ga varuje in mu nudi zaščito. Fotoreporterji smo zaradi narave našega dela že tako ali tako izpostavljeni varnostnim tveganjem, zato je popolnoma nesprejemljivo, da nas dodatno ogrožajo policisti.

V aktivu opozarjamo tudi na nedopustno ravnanje posameznice, ki je v začetku septembra s škarjami poškodovala razstavljena dela fotoreporterja Luke Dakskoblerja z naslovom Bolezen časa na Kranj Foto Festu. V tem primeru gre za načrt(ova)no dejanje in namerno uničenje novinarskega oziroma fotoreporterskega dela, kar prav tako odločno obsojamo. Takšna dejanja ogrožajo svobodo izražanja.

Izvršilni odbor Aktiva fotoreporterjev in fotografov


Na izjavo se je 17. septembra po elektronski pošti odzvala Policijska uprava Ljubljana. Odziv objavljamo v celoti.

V povezavi z odzivom na postopek s fotoreporterjem na protestih pojasnjujemo, da je policija javni shod, na katerem je bil množično kršen javni red in mir, razpustila. Poleg razpustitve shoda je policija večkrat tudi pozvala množico, da zapusti kraj, kar velja za vse prisotne na kraju.

Prav tako so bili vsi opozorjeni, da se bo uporaba prisilnih sredstev stopnjevala, če ukazov, da se razidejo in prenehajo s kršitvami, ne bodo upoštevali. Ker več oseb ni upoštevalo teh ukazov, so bila uporabljena tudi plinska sredstva, med drugim tudi sprej, ki je v tekoči obliki in so ga policisti uporabili zoper več oseb naenkrat. Prav z namenom, da je kršiteljem dana možnost, da prenehajo s kršitvami in da se vse osebe, ki so se tam znašle naključno in niso del množice, ki krši javni red in mir, lahko razidejo, se pri tovrstni uporabi prisilnih sredstev večkrat ponovi ukaz, naj se razidejo in kaj sledi, če tega ne bodo upoštevali.

Potrebno je razumeti, da pri ukrepanju zoper množico ni možno preverjati prav vsakega posameznika, kakšen je njegov namen zadrževanja na kraju.

Policisti uporabljajo vsa prisilna sredstva v skladu s predpisi in na sorazmeren način. Po vsaki uporabi prisilnih sredstev pa se tudi preverja, ali so bila uporabljena strokovno in zakonito. Vsak, ki je v kakršnemkoli postopku s policisti, pa ima tudi možnost uporabiti vsa zakonita pravna sredstva.

Stiki policistov z novinarji so bili v vseh dosedanjih kontaktih vedno spoštljivi in strokovni, prav tako pa niso policisti nikoli preprečevali opravljanja novinarskega poklica. Če policist v podobnih situacijah prepozna, da gre za novinarja že na prvi pogled, jih le opozori na lastno varnost ter da se pri opravljanju svojega dela umaknejo na varno razdaljo in tako omogočijo uspešno interveniranje policistov.

Ne glede na dogodek si bomo v policiji še naprej prizadevali za korektno sodelovanje z novinarji, fotoreporterji in snemalci, kar smo v preteklosti tudi že večkrat dokazali.


Nazadnje posodobljeno: 17. septembra 2021