- Obračun davkov
- Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja z upoštevanjem normiranih stroškov
- Obračun in akontacija dohodnine za normiranca
- Združevanje plačil prispevkov in dohodnine oziroma plačilo vseh z enim e-računom
- Obvezno elektronsko davčno poslovanje – eDavki
- Primerjava izračuna dohodnine normiranca vs. dejanski stroški
- Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov
- Izdajanje računov
- Identifikacija za DDV
- Novinarji brez statusa
Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja z upoštevanjem normiranih stroškov
Samozaposleni lahko svoj dohodek iz dejavnosti ugotavlja na dva načina:
- z upoštevanjem normiranimi stroški (to so stroški, ki mu jih država v naprej prizna in jih ni potrebno dokazovati z dejanskimi računi),
- z ugotavljanjem dejanskih stroškov z uporabo enostavnega knjigovodstva.
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.
Državni zbor RS je 6. decembra 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 104/2024. Z novim besedilom 59. člena, ki se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2025 se spremenijo odstotki davčno priznanih (normiranih) odhodkov, in sicer glede na višino doseženih prihodkov in glede na vključenost zavezanca v obvezno zavarovanje po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi samozaposlitve.
Če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev, se bo pri določanju normiranih odhodkov upoštevala naslednja lestvica:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti, za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov | |||
nad | Do | |||
60.000 | 80 % | |||
60.000 | 0 % | nad | 60.000 |
Najvišja dopustna priznana višina normiranih odhodkov tako znaša 48.000 EUR
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se upošteva prihodke ob njihovem nastanku (poslovni dogodki se pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu). Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.
Pri uveljavljanju normiranih stroškov ni mogoče uveljavljanje dodatnih olajšav, odpadejo torej 15% posebna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, splošna olajšava, olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje itd., prav tako se od osnove ne bodo odštevali plačani prispevki za socialno varnost.
Tisti, ki bodo ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, pa bodo te olajšave lahko uveljavljali, saj gre za dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno dohodninsko osnovo (ni dokončen davek).
Izbrano ugotavljanje davčne osnove se bo samodejno podaljševalo. Samozaposleni ostaja v sistemu normiranih stroškov dokler davčnega organa ne obvesti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Priglasitev
Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zavezanci lahko priglasijo v okviru davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so ga dolžni davčnemu organu predložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Sestavni del njihove priglasitve, ki se opravi na obračunu in z oddajo posebne Priloge 15 (Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto), je tudi izjava, da za davčno leto uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih v ZDoh-2. Če zavezanci opravijo priglasitev po roku, jo davčni organ s sklepom zavrže.
Samozaposleni, ki na novo začnejo z opravljanjem dejavnosti, opravijo priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register. Sestavni del priglasitve je izjava, da za prvo davčno leto, uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih v ZDoh-2. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem normiranstva (30.000 oz. 60.000 eurov) se ne ugotavlja. Za priglasitev uporabijo obrazec, objavljen na eDavkih (Obrazec priglasitve). Če zavezanci opravijo priglasitev po roku, ki ga določa zakon, jo davčni organ s sklepom zavrže.
Normiranci imajo obveznost spremljanja višine prihodkov, za vsako davčno leto. Preverjati morajo ali še izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki. Če pogojev ne bodo izpolnjevali, bodo brez obvestila davčnega organa prešli na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi stroški. Prekršek in globa sta predvidena za zavezanca, ki za dve zaporedni predhodni davčni leti ne bo izpolnil prihodkovnega pogoja in ne bo prešel na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov.
Pogoji za obvezen izstop iz sistema normiranih stroškov
S spremembo štirinajstega odstavka 48. člena ZDoh-2 (novela ZDoh-2AB), se spreminjajo tudi pogoji za obvezen izstop iz sistema normiranih odhodkov. Po novem bo moral zavezanec, za davčno leto davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega:
- 60.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
- 30.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
- 45.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (pomeni, v kolikor je bil v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, v enem izmed teh dveh zaporednih predhodnih let pa ni bil tako zavarovan).
Skladno s prehodno določbo novele ZDoh-2AB, se navedeni kriteriji za izstop iz sistema normiranih odhodkov uporabljajo šele za davčno leto 2027.
Glede izstopa iz sistema normiranih odhodkov v letu 2025 in 2026 je treba upoštevati prehodno določbo novele ZDoh-2AB (23. člen).
Finančna uprava je pripravila zelo uporaben Priročnik za samozaposlene, ki je tudi vir informacij na tej strani.