Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Če samostojni novinar ne izpolnjuje pogojev (njegov prihodek presega 50.000 EUR), nima možnosti uveljavljanja normiranih stroškov, ampak davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Lahko pa se za to možnost tudi samostojno odloči, saj je lahko ob uveljavljanju vseh olajšav in stroškov, ki jih v sistemu normiranih stroškov ne more uveljavljati, zanj ugodnejša. Davčna osnova je v tem primeru dobiček, ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki. V tem primeru mora samostojni novinar voditi enostavno knjigovodstvo.

– zavezanci, ki so že oddali zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa so se zaradi sprememb zakonodaje odločili za ugotavljanje z dejanskimi stroški opravijo preklic  z obrazcem 5 – Obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013 – obrazec 5

Sam mora izračunati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti in sicer v davčnem obračunu, ki ga je dolžan predložiti davčnemu organu najpozneje do 31.marca tekočega leta za preteklo leto. Status samostojnega novinarja, ki ne izpolnjuje zgoraj naštetih pogojev je izenačen s statusom samostojnega podjetnika. Menimo, da bo vsak novinar, ki se bo srečal s to novo situacijo potreboval nekaj svetovalnih ur pri računovodji oziroma davčnemu svetovalcu, nato pa bo takšno enostavno knjigovodstvo lahko vodil sam, saj gre le za evidenco prejetih in izdanih računov. Pomoč bo potreboval le še pri pripravi letne bilance.

Davčna in računovodska pravila, veljajo tudi za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ne le za samostojne novinarje. Za njih se pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju letnih poročil, knjigovodskih listinah, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, Slovenski računovodski standard 39, splošni slovenski računovodski standardi in Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (Uradni list RS, št. 138/0652/07)

ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO
Samozaposleni lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva v skladu s SRS 39če ne presegajo dveh od naštetih meril (73. člen ZGD-1):

– da povprečno število zaposlenih ne presega 3,

– da so letni prihodki manjši od 42.000 evrov in

– da povprečna vrednost aktive v obračunskem obdobju ne presega 25.000 evrov.

EVIDENCA PRETOKOV MED GODPODINJSTVOM IN PODJETJEM
Samozaposleni so dolžni voditi tudi evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem lastnika, ki izkazuje denarne in nedenarne transakcije med njima. Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Vodi se po časovnem zaporedju. Omenjena evidenca knjigovodskih transakcij se zaključuje s stanjem na dan 31. december, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.

KAKO JE OBRAČUNAN DAVEK
Davčna osnova se ugotovi na sledeč način:

Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih

– Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih

= Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki

+ Povečanja davčne osnove

= Davčna osnova ali davčna izguba

= Osnova za akontacijo dohodnine in izračun akontacije

= Davčna obveznost

DAVČNO PRIZNANI ODHODKI
Odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti;

2. nimajo značaja privatnosti;

3. so skladni z običajno poslovno prakso.

Primer: pisarniški material, drug material, drobni inventar

Storitve, telefon, internet, vzdrževanje računalnikov, svetovalne, odvetniške storitve,  računovodske storitve,  bančne provizije, takse,

Osnovna sredstva – strošek amortizacija

DELNO PRIZNANI ODHODKI PO 57. ČLENU ZDoh-2
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca se priznajo pod pogoji in do višin, ki so za delojemalce določeni v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, in sicer:

  • 1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
  • 2. stroški prehrane med delom,
  • 3. stroški prevoza na delo in z dela,
  • 4. stroški dela na terenu.

Stroški reprezentance so davčno priznani le delno. Ti stroški, ki vključujejo stroške za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji so davčno priznani le v višini 50 % nastalih stroškov.

Pojasnilo DURS št. 4212-4452/2011, 12. 1. 2012

»…Davčna obravnava stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za privatne namene, je drugačna od obravnave stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za poslovne namene. V skladu z veljavno davčno ureditvijo se dohodki, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, razlikujejo od ostalih dohodkov fizične osebe, ki so po ZDoh-2 drugače obravnavani. Navedeno se po določbah 50. člena ZDoh-2 vzpostavlja tudi preko ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost, kar zahteva striktno ločevanje uporabe sredstev (kapitala) v poslovne namene od uporabe sredstev (kapitala) za privatne namene. Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.«

Po računovodskih standardih se je s tem mnenjem v celoti težko strinjati ker:

V računovodskem standardu 39.22 je namreč zapisano, da knjigovodsko listino za knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik ali kdo drug. Vsebovati pa mora podatke, ki vsebujejo najmanj podatke iz SRS 39.21.:

  • zaporedno številko,
  • podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra),
  • kraj in datum izdaje,
  • podatke o prejemniku (iz ustreznega registra),
  • podatke o poslovnem dogodku,
  • v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka.

Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih),

OMEJENA POVRAČILA STROŠKOV

Vrsta povračila stroška Davčno priznan odhodek Pogoji
Prevoz na delo in iz njega Do višine stroškov javnega prevoza Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati;
Stroški prehrane 6,12 eur/dan za vsak dan, ko je na delu prisoten štiri ure ali več
Stroški v zvezi s potovanji Dnevnice, nočnine Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi.
Terenski dodatek 3,13 eur/dan Če je zagotovljena prehrana in prenočišče