Včlani se

DNS

PRIJAVI NAPAD

Postani naš član
Podpri naše delovanje
Prijavi napad

Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Obdavčitev prihodka samostojnega novinarja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov

Če samostojni novinar ne izpolnjuje pogojev (njegov prihodek presega 50.000 EUR), nima možnosti uveljavljanja normiranih stroškov, ampak davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Lahko pa se za to možnost tudi samostojno odloči, saj je lahko ob uveljavljanju vseh olajšav in stroškov, ki jih v sistemu normiranih stroškov ne more uveljavljati, zanj ugodnejša. Davčna osnova je v tem primeru dobiček, ki se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki.

Letni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti davčnemu organu mora predložiti najpozneje do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto. Davčni obračun predložijo v elektronski obliki prek portala e-Davki. V davčnem obračunu izpolni obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpiše prihodke in odhodke, ki ste jih dosegli v preteklem letu. Od ugotovljene davčne osnove morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se davčna osnova dohodka iz dejavnosti obdavči po dohodninski lestvici (stopnje od 16 do 50 %). Davčna lestvica in višina olajšav za posamezno koledarsko leto je dostopna na spletni strani Finančne uprave RS Letna odmera dohodnine.

Samozaposleni, ki upoštevajo dejanske odhodke lahko  uveljavljajo tudi davčne olajšave:

  • olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšavo za investiranje,
  • olajšava za vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod,
  • olajšavo za zaposlovanje (oseb mlajših od 29 let ali starejših od 55 let, oseb v poklicu za katere na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve),
  • olajšavo za zaposlovanje invalidov,
  • olajšavo za zavezanca invalida,
  • olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (za premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plača v korist zaposlenih),
  • olajšavo za donacije.
Če so v davčnem obdobju odhodki večji od prihodkov, samozaposleni izkaže davčno izgubo. Za izgube, nastale do davčnega leta 2024, lahko v naslednjih letih, do vključno davčnega leta 2029, zmanjšuje davčno osnovo. Za izgube, nastale od davčnega leta 2025 dalje, lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih. Na račun davčne izgube lahko zmanjšate davčno osnovo največ do 50 %.

Poleg uveljavljanja navedenih olajšav in pokrivanja izgube,  ki skupno ne sme presegati 63% davčne osnove, lahko upošteva tudi splošno, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, kot tudi posebno osebno olajšavo za samostojne novinarje.

Davčna in računovodska pravila, veljajo tudi za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ne le za samostojne novinarje.

Vse samozaposlene osebe, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, morajo voditi enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Za to svetujemo, da pooblastijo računovodski servis.

ENOSTAVNO ALI DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

Samozaposleni lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva v skladu s SRS 39, če ne presegajo dveh od naštetih meril (73. člen ZGD-1):

– da povprečno število zaposlenih ne presega 3,

– da so letni prihodki manjši od 50.000 evrov in

– da povprečna vrednost aktive v obračunskem obdobju ne presega 25.000 evrov.

Poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva so: knjiga prihodkov in odhodkov, evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev in obveznosti, register opredmetenih osnovnih sredstev.

Če samozaposleni ne izpolnjuje meril za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva ali tisti, ki ne izberejo takšnega načina vodenja poslovnih knjig, vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva so: temeljni knjigi (dnevnik, glavna knjiga) in pomožne knjige (analitične evidence, register opredmetenih osnovnih sredstev).

KAKO JE OBRAČUNAN DAVEK

Na podlagi davčnega obračuna (ali predvidene davčne osnove ob registraciji pri začetnikih) samozaposleni izračuna predhodno akontacijo dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

  • mesečno (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali
  • trimesečno (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za preteklo mesečno ali trimesečno obdobje.

PRIMER IZRAČUNA obrokov predhodne akontacije dohodnine

(ob začetku opravljanja dejavnosti 15. 1. 2025) brez vsakega povečanja ali zmanjšanja davčne osnove

Predvideni prihodki = 20.000 €
Predvideni odhodki = 15.000 €
DAVČNA OSNOVA = 20.000 € – 15.000 € = 5.000 €
Predhodna akontacija dohodnine: 5.000 € x 16 % (prvi dohodninski razred) = 800 €
Mesečni obrok predhodne akontacije dohodnine (pri izračunu se upoštevajo polni meseci poslovanja) = 72,73 € (800 € / 11 mesecev)
OPOMBA: Pri izračunu ni upoštevana splošna dohodninska olajšava in ostale olajšave (npr. za vzdrževane družinske člane, za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).

DAVČNO PRIZNANI ODHODKI

Odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

1. so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti;

2. nimajo značaja privatnosti;

3. so skladni z običajno poslovno prakso.

Primer: pisarniški material, drug material, drobni inventar

Storitve, telefon, internet, vzdrževanje računalnikov, svetovalne, odvetniške storitve,  računovodske storitve,  bančne provizije, takse,

Osnovna sredstva – strošek amortizacija

DELNO PRIZNANI ODHODKI PO 57. ČLENU ZDoh-2

Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca se priznajo pod pogoji in do višin, ki so za delojemalce določeni v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, in sicer:

  • 1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
  • 2. stroški prehrane med delom,
  • 3. stroški prevoza na delo in z dela,
  • 4. stroški dela na terenu.

Stroški reprezentance so davčno priznani le delno. Ti stroški, ki vključujejo stroške za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji so davčno priznani le v višini 50 % nastalih stroškov.