Dodatno znižanje DDV na pet odstotkov za tiskane in digitalne izdaje

V Društvu novinarjev Slovenije pozdravljamo pobudo predsednice Odbora DZ za kulturo Violete Tomić, da na odboru odpre zelo pomembno razpravo o položaju knjige in založniške dejavnosti v Sloveniji. Ob tem pa smo bili presenečeni, da se ob razpravi o knjigi ne razpravlja tudi o medijski dejavnosti oziroma položaju tiskanih in elektronskih medijev, ki so hrbtenica obveščenosti državljanov Slovenije. Naklade slovenskih tiskanih medijev vztrajno padajo, uredniške ekipe se zmanjšujejo in se ne pomlajujejo, dopisniške mreže, tako nacionalne kot mednarodne, se krčijo, vse več je prikritega oglaševanja oziroma raznih “mehkih” mehanizmov za prodajo medijskih vsebin. Kljub velikim vlaganjem v prisotnost na spletu medijem teh vlaganj ni uspelo unovčiti, oglaševanje se pretaka k internetnim gigantom, dohodki iz oglaševanja pa tako ne financirajo več produkcije medijskih vsebin za slovensko javnost. Na medijskem trgu smo priča obupnim poskusom konsolidacij (radijski trg), združevanj (Večer in Dnevnik), prodaj (Mladina, Pro Plus), ukinjanja medijev (revijalni trg), kar vse vodi v manjšo raznolikost in kakovost ponujenih vsebin. Lahko se resno vprašamo, kako bomo na majhnem medijskem trgu, kakršen je slovenski, čez 10 let sploh še zagotavljali novinarsko produkcijo v slovenskem jeziku. Mediji teh problemov zagotovo ne bodo zmogli rešiti sami, zato je nujno, da država sprejme strateško medijsko politiko, v katero je treba vključiti celo vrsto spodbud.

Nabor mehanizmov, ki lahko izboljšajo položaj medijske dejavnosti, je širok in se ne omejuje le na medijsko zakonodajo, ki je zastarela in jo je treba spremeniti nemudoma. Slovenija bi morala kot majhna država vsekakor zavzeti zelo aktivno pozicijo za vzpostavitev evropskih mehanizmov, ki bi globalne spletne platforme prisilil, da del dohodkov vračajo v medijsko produkcijo v državah, kjer so ti prihodki nastali.

Vlada je v skladu z jeseni sprejeto Direktivo 2006/112/ES že napovedala nižjo stopnjo DDV tudi za elektronske publikacije. Kljub temu pa smo prepričani, da glede na stanje na medijskem trgu to nikakor ni zadostna spodbuda založniški dejavnosti. Člane odbora zato pozivamo, da razpravo o položaju knjige razširijo tudi na položaj medijev, še posebej tiskanih, in podprejo predlog, ki so ga pripravili založniki skupaj z novinarji in pisatelji za večjo davčno razbremenitev knjig, časopisov in revij. Uvedba nižjega DDV je konkreten, sistemski, nediskriminatoren ukrep z neposrednim učinkom, ki ga je mogoče nemudoma implementirati v okviru načrtovanih sprememb Zakona o davku na dodano vrednost. Društvo novinarjev Slovenije se je v preteklosti že zavzemalo za ničelno stopnjo DDV za knjige, časopise in ostale publikacije. Evropsko združenje založnikov časopisov (ENPA) že dolgo poziva, naj za tiskane in elektronske časopise zaradi njihove vloge v demokratični družbi države določijo čim nižjo mogočo stopnjo DDV. Uporaba obstoječih ničelne, super znižane in znižane stopnje DDV za tiskane časopise po ugotovitvah združenja ENPA v številnih državah članicah bralcem omogoča, da imajo dostop do profesionalnih novic in informacij. Prepričani smo tudi, da mora biti pridobljena “razlika” pri znižanju DDV namenjena kakovostnim vsebinam in da je treba k temu zavezati založnike – torej k zaposlovanju novinarjev in s tem boljšim možnostim za profesionalno delo. Ukrep je v tem smislu tudi neposredna podpora kakovostnemu in bolj poglobljenemu novinarstvu.

Prepričani smo, da bi dolgoročno ravno prek davkov država tudi na najbolj politično nevtralen način lahko delno rešila vprašanje podpore in pomoči medijem, ki so v javnem interesu in opravljajo svoje temeljne družbene in demokratične funkcije. Razni skladi in subvencije so namreč tako ali drugače sploh v državi s šibko politično kulturo podvržene kalkulacijam vsakokratne oblasti.