Ničelna stopnja solidarnosti

Stališče

Ničelna stopnja solidarnosti

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije glede nedavnega razkritja Dnevnika o ravnanju odgovorne urednice Večera Katje Šeruga, ko je še kot novinarska začetnica, ki je honorarno delala za Večer, za objavljeni članek dobila tudi posebno plačilo organizacije, o kateri je poročala, meni, da o spornosti njenega ravnanja že sama po sebi govorita dva člena novinarskega kodeksa. Gre za 25. člen, ki govori o tem, da “prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če obstaja kakršen koli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni”, in 26. člen, ki pravi, da “bi se novinar izognil dejanskim ali navideznim konfliktom interesov, se mora odreči darilom, uslugam, nagradam in drugim ugodnostim. Izogniti se mora delu zunaj novinarskega poklica, ki zmanjšuje njegovo verodostojnost ali verodostojnost novinarske skupnosti”.

Urednica Večera je pred 14 leti gotovo storila z vidika profesionalnih standardov in novinarske etike resno kršitev in dejanje, ki je nedopustno. Ne glede na to, da je bila takrat še študentka novinarstva, je treba jasno povedati, predvsem mladim novinarjem, da so takšne prakse popolnoma nesprejemljive, kot to nedvoumno izhaja tudi iz novinarskega kodeksa, in da se je proti njim v novinarstvu treba boriti. Razprava o etičnih dilemah, napakah in spornih praksah v novinarstvu tudi znotraj DNS nenehno poteka, saj o različnih primerih nenehno razpravlja in razsoja Novinarsko častno razsodišče. Nobenega dvoma pa ni, da bi morali novinarji odprto spregovoriti tudi o korupciji v lastnih vrstah. Pri razkrivanju morebitnih spornih praks novinarjev ali urednikov mora veljati ničelna stopnja solidarnosti.

DNS bo v prvih pomladnih mesecih organiziral posebno problemsko konferenco, kjer bo poleg aktualnih razmer v medijih tema tudi korupcija v medijskem svetu. Sporni primeri iz preteklosti nas namreč ne morejo odvrniti od temeljnega vprašanja, ali se prakse, ki kršijo novinarske standarde in imajo visok potencial koruptivnosti, izvajajo v trenutnih uredniških strukturah slovenskih medijev. O tem je treba govoriti tukaj in zdaj, konkretno. Obenem naj dodamo, da od organov, kot je KPK, ko namigujejo na domnevne koruptivne prakse v novinarstvu, pričakujemo, da govorijo konkretno in dajo pojavom imena.