Ničelna toleranca do nehumanega, fašistoidnega, ksenofobnega in militantnega izražanja

Stališče

Ničelna toleranca do nehumanega, fašistoidnega, ksenofobnega in militantnega izražanja

Foto: Jaka Gasar, Dnevnik

Društvo novinarjev Slovenije novinarje in tudi druge udeležence javne razprave o begunski krizi poziva k spoštovanju načel človečnosti in dostojanstva.

V javnosti smo zaznali fašistoidne, ksenofobne in militantne izjave, naperjene proti beguncem. Pozivanje k nasilju, razširjanje nestrpnosti in stereotipov, ksenofobne izjave in populizmi so nehumane in neprimerne, celo kaznive oblike izražanja, ki ne sodijo v civiliziran javni diskurz.

Zakonodaja in etični standardi ne zavezujejo le novinarjev, ampak tudi ostale posameznike, ki javno izražajo svoja mnenja. Posebno odgovornost imajo tisti z močjo in dostopom do medijev; to so poleg novinarjev še zlasti politiki, mnenjski in verski voditelji ter ostale javne osebnosti. V družbi je potrebno spregovoriti  tudi o strahovih in problemih v zvezi s prihodom beguncev, ta razprava je potrebna in legitimna, vendar jo je potrebno izpeljati na primeren in civiliziran način.

Novinarje in medije pa še posebej pozivamo, da spoštujejo etične standarde, ki jih predpisuje Kodeks novinarjev Slovenije in se izogibajo narodnostnim, rasnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom. Kodeks izrecno prepoveduje spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora. Novinarji se morajo odzvati tudi na morebiten sovražni govor svojih sogovornikov oziroma drugih akterjev, katerih izjave povzemajo, in ga obsoditi.

Ob poročanju o posameznih begunskih zgodbah ne smemo pozabiti, da so to za nas anonimne zgodbe, vendar pa so to ljudje z imeni in priimki, mnogokrat žrtve zlorab, družinskih tragedij, vsekakor vojnih grozot, ki morajo biti deležni enake obzirnosti in varovanja zasebnosti kot posamezniki iz domačega okolja. Posebno pozornost je treba posvečati poročanju o otrocih. Objavljene zgodbe, fotografije, posnetki jih bodo spremljali vse življenje. Prav tako se ne sme pozabiti, da je begunska tragedija, ki jo že več let spremljamo na južnih mejah evropskih držav in v Sredozemlju, posledica geopolitičnih in geostrateških dogajanj na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, o katerih mediji poročajo premalo ali skoraj nič. Tudi zato medije pozivamo, naj pri poročanju o beguncih ne pozabijo na širši kontekst. Gre namreč za ljudi iz držav, ki so zaradi državljanskih vojn takorekoč razpadle, območij, ki so jih že prizadejale podnebne spremembe, in regij, ki jih pretresajo spopadi za vodne vire. Ljudi, ki se torej nimajo kam vrniti.

Mediji naj hitro in učinkovito odstranjujejo tudi vse neprimerne komentarje bralcev, poslušalcev in gledalcev.

Naša skupna dolžnost je, da kot družba ustvarimo prostor ničelne tolerance do nehumanega, fašistoidnega, ksenofobnega in militantnega izražanja.