Začasne odredbe sodišč posegajo v pravico do obveščenosti

Stališče

Začasne odredbe sodišč posegajo v pravico do obveščenosti

Upravni odbor Društva novinarjev SlovenijeFoto: Uroš Hočevar, Delo

Okrajna sodišča v Ljubljani, Kopru in Kranju so z začasnimi odredbami naložila več medijem, da iz novic s sojenja v primeru okoljskega kriminala umaknejo ime obtoženega. Zoper začasno odredbo je možen ugovor, ki pa ne zadrži izvršitve.

Gre za sojenje za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja, konkretno pa za ogrožanje zaščitenega območja Natura 2000, za kar je zagrožena do osemletna zaporna kazen. Obdolženi naj bi z nasipavanjem materiala poslabšal stanje zaščitenega območja na Koritnem, zato mu je sodišče pozneje tudi izreklo pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.

Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjuje, da mu je bilo z medijsko navedbo njegovega imena in priimka poseženo v ustavno varovano osebnostno pravico, pri čemer naj bi bila navedba njegovih osebnih podatkov, na podlagi katerih ga je bilo mogoče prepoznati, nepotrebna z vidika objektivnega obveščanja javnosti.

V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da gre za začasne odredbe, ki pomembno in neupravičeno posegajo v pravico do obveščenosti.

Kodeks novinarjev Slovenije sicer napotuje novinarje k previdnosti pri poročanju o občutljivih kaznivih dejanjih, spolnih deliktih in družinskih tragedijah, kjer bi z razkritjem obtoženega lahko razkrili in s tem škodili tudi žrtvam. Vendar pa je okoljski kriminal nekaj povsem drugega. Poročanja o sojenju, ko je zoper obtoženega že vložena pravnomočna obtožnica, pa – seveda ob spoštovanju domneve nedolžnosti – absolutno v javnem interesu.

Novinarji lahko pri presoji o objavi imena opravijo test javnega interesa, ki pa v tem primeru pokaže absolutno upravičenost objave imena obdolženega. Tak test javnega interesa bi morala opraviti tudi sodišča prve stopnje, ki bi v tem primeru morala upoštevati tudi sodno prakso vrhovnega sodišča, ki kot pomembno okoliščino, zaradi katere je dopustno poročati tudi z objavo imena in priimka obtoženega oz. obsojenega, izpostavlja prav težo očitanega kaznivega dejanja in njegov pomen za družbo.

Ne moremo razumeti, kako je zaščita imena pravnomočno obtoženega za kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen osmih let zapora in katerega dejanja lahko imajo vpliv tudi na druge državljane, po mnenju sodišča prevladala nad interesom javnosti, da je seznanjena s tem, kdo je potencialni kršitelj zakona in obtoženi domnevni onesnaževalec okolja.

Takšen poseg v pravico javnosti do obveščenosti v imenu varovanja zasebnosti je po našem mnenju nesorazmeren in neupravičen. Upamo, da bodo to prepoznala tudi višja sodišča in preprečila, da napačno tehtanje sodišč prve stopnje postane sodna praksa.

Sedaj že obsojeni kršitelj zakona je proti medijem, ki so objavili njegovo ime, vložil tudi odškodninske tožbe. Te tožbe so po mnenju društva novinarjev neutemeljene in jih lahko uvrščamo med tako imenovane strateške tožbe, katerih namen je utišanje novinarjev in medijev, da bi poročali o zadevah v javnem interesu.