So vsebine, ustvarjene z UI, še novinarske?

Razpon razmišljanja o uporabi umetne inteligence v novinarstvu gre od priložnosti za opuščanje rutinskih delovnih procesov, ki jemljejo čas, do distopičnih scenarijev postfaktične družbe, v kateri bodo novinarji praktično nepotrebni in odveč. Sprašujemo se, kje na tej premici je dejanska trenutna raba umetne inteligence v novinarskih delovnih procesih in kakšne so projekcije za prihodnost, posebej na majhnih jezikovnih področjih in osiromašenih medijskih trgih. Ali slovenski mediji že uporabljajo ta orodja in kako? Kdo je odgovoren za vsebine, ki jih oblikujejo stroji? So te vsebine označene? Bi morale biti? Kakšni so predlogi za regulacijo umetne inteligence? Mora ta regulacija biti nacionalna, na ravni EU, globalna? Katera so ključna načela za varovanje celovitosti informacij in ohranjanje družbene vloge novinarstva?

Deliberations about the use of artificial intelligence (AI) in journalism range from opportunities to abandon routine, time-consuming workflows, to dystopian scenarios of a post-factual society in which journalists will be practically unnecessary and redundant. We will explore where on this continuum the actual current use of artificial intelligence in journalistic workflows is, and what the projections are for the future, especially in linguistically small communities and impoverished media markets. Are Slovenian media already using these tools and how? Who is responsible for content produced by machines? Is this content tagged? Should it be? What are the proposals for AI regulation? Should such regulation be national, EU-wide, global? What are the key principles for protecting the integrity of information and preserving the societal role of journalism?