Stran od vohunov, blizu ljudem – varna komunikacija

Novice

Stran od vohunov, blizu ljudem – varna komunikacija

Valentina NovakFoto: cis-india.org

“Verjamemo, da je znanje več vredno, ko je deljeno.” Tako je zapisano pod vizijo in cilji podjetja Gendo, specializiranega za področje tehnoloških inovacij. Arjen Kamphuis je eden izmed soustanoviteljev podjetja in vodja tehnologije, objavlja kolumne in članke na svojem Gendo blogu, v Huffington Postu, Consortiumnews in Global Research. Nastopil bo tudi na festivalu Naprej.

Piše o tem, kako zavarovati pametne telefone, ki se velikokrat izkažejo za ne tako varne, kot mislimo (intervju na Russia Today, od 2:19 minute: http://vimeo.com/109276345).

V luči Snowdnovih razkritij je opozarjal tudi na to, da se v Evropi še niso razvile tehnike, ki bi državljanom nudile svobodo izražanja in zasebnost. Evropa preveč podatkov vlad, podjetij in individualnih državljanov prodaja tujim vohunom, ki jih uporabijo za politično manipulacijo, represijo svobode državljanov in industrijsko vohunjenje.

Meni, da ima Evropa na voljo dovolj sredstev, s katerimi bi lahko razvila in izvrševala politiko, ki bi te podatke bolj varovala. Navaja konkretne primere na Nizozemskem, v Nemčiji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji in drugod, ki ne dokazujejo le tega, da je boljše varovanje podatkov mogoče, ampak da tudi vodi do večjih prihrankov in neodvisnosti. Kritizira odziv Evrope na Snowdnova razkritja – meni, da je Evropa preveč časa porabila za sestankovanja in zaslišanja, premalo pa se je posvetila konkretnim akcijam, ki bi omogočale pravico državljanov do zasebnosti čim prej.

V ostalih zapisih z bloga piše tudi o novinarski integriteti, tehnikah, kako bi lahko Evropa izboljšala informacijsko varnost, o celostnem problemu nadzorovanja, ki ga ima NSA, podaja pa tudi konkretne tehnološke in politične rešitve ter razloge, zakaj te rešitve še niso bile izvršene.

Povezava do bloga

Skupaj z novinarko Silkie Carlo je izdal priročnik “Informacijska varnost za novinarje”, namenjen predvsem preiskovalnim novinarjem. V njem poudarja, da se morajo novinarji zavedati, da je vsak virtualen pogovor, ki ga opravijo, posnet, shranjen in lahko tudi predmet analize ali akcije. Večina tega nadzora poteka tajno, brez njihove vednosti, brez preiskav in netransparentno, zato so novinarjevi viri, zgodbe in delo velikokrat ogroženi.

Priročnik izobražuje: kako lahko novinarji svoje delo zavarujejo pred vohuni, kako pisati varno, kako razmišljati o varnosti ter kako varno prejeti in poslati podatke, kako šifrirati podatke in komunikacijo, kako zmanjšati sledljivost informacij in kako povečati anonimnost. Večinoma se napotki nanašajo na delo z računalniki, a vseeno je priročnik primeren tudi za tiste, ki so z računalniki manj vešči. Dostopen je tudi na spletu.

“Če si novinar 21. stoletja, je nujno, da ta orodja poznaš,” pravi Arjen. Njegova sodelavka in novinarka Silike Carlo pa o priročniku pravi: “Če bo ta priročnik razbremenil le eno žrtev nepravičnosti ali pričo kriminala zaradi razkrivanja zgodbe; če bo osvobodil vsaj enega posameznika, da bo lahko varno komuniciral s svetom in bo njegov glas varno slišan, potem smo več kot dosegli svoj namen.”

Vir