Nadlegovanje na delovnem mestu

Priročnik o varnosti novinarjev

Nadlegovanje na delovnem mestu

Kako prihaja do nadlegovanja na delovnem mestu

Do nadlegovanja lahko pride in se nadaljuje, če člani skupine ne razumejo jasnih meja tega, kaj je sprejemljivo vedenje in kaj ne. Pomembno je tudi, da člani skupine razumejo posledice neprimernega vedenja in da imajo žrtve možnost dostopa do podpore.

Organizacija mora zato sprejeti in upoštevati naslednje:

• Objaviti mora izjavo o nameri za reševanje nadlegovanja v organizaciji.
• Zagotoviti mora jasno in univerzalno opredelitev trpinčenja in spolnega nadlegovanja ter navesti primere sprejemljivega in nesprejemljivega vedenja v organizaciji.
• V vseh politikah mora navesti pravne predpise, ki morajo biti prilagojeni posamezni državi.
• Imeti mora politiko, ki pojasnjuje vloge, odgovornosti in dolžnosti delodajalcev, delavcev in vodstva ter organov, ki zastopajo delavce.
• Te politike morajo vključevati napotila tako za formalno delovno okolje, npr. v pisarnah, kot tudi neformalno okolje, npr. na družabnih dogodkih izven delovnega časa.
• Zagotoviti mora več načinov podpore tako žrtvam kot domnevnim storilcem kaznivih dejanj.
• Vzpostaviti mora sistem za spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti vseh izvedenih politik.

Ustrahovanje na delovnem mestu

Nadlegovanje na delovnem mestu ima lahko različne oblike. Ena od njih je ustrahovanje, ki je pogosto sestavljeno iz naslednjih elementov:

• Tarča je izpostavljena nezaželenim in negativnim ukrepom, tako neposrednim kot posrednim.
• Ta dejanja se ponavljajo in so redna.
• Ta dejanja potekajo v daljšem časovnem obdobju.
• Obstaja dejansko ali zaznano neravnovesje moči med nadlegovalcem in tarčo.

Spolno nadlegovanje

Direktiva EU 2002/73/ES opredeljuje spolno nadlegovanje kot stanje: »ko pride do kakršne koli oblike neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega vedenja spolne narave, katerega namen ali učinek je kršitev dostojanstva osebe«.

Spolno nadlegovanje ima lahko naslednje pojavne oblike:

• Neverbalno: npr. spolno sugestivne geste, prikazovanje spolnega gradiva.
• Verbalno: npr. spolno sugestivne pripombe ali šale.
• Fizično: npr. dotikanje, objemanje, poljubljanje, posilstvo.
• Digitalno: npr. žaljiva, spolno eksplicitna e-poštna sporočila, sporočila SMS ali namigovanja na spolnost v družbenih medijih.

Analiza groženj

Pred nadaljnjim ukrepanjem je morda koristno zapisati odgovore na naslednja vprašanja.

• Kakšna so dejstva v zvezi z nadlegovanjem?
• Ali se je nadlegovanje pojavljalo dalj časa?
• Kakšen je cilj nadlegovanja?
• Kdo vas nadleguje?

Nasveti za žrtve nadlegovanja na delovnem mestu 

Najprej je treba razumeti, kako deluje pravni sistem v posamezni državi. Koristno je pridobiti dodatne informacije:

• Katere so uradne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nadlegovanja na delovnem mestu?
• Katere sodne ali upravne postopke je mogoče uporabiti?
• Kateri so morebitni viri finančne podpore za pomoč žrtvam v sodnem postopku?
• Kakšna pravna sredstva so na razpolago, na primer denarna odškodnina?
• Kakšen je postopek, s katerim preverimo, ali je prišlo do nadlegovanja na delovnem mestu?
• Kateri so morebitni drugi dodatni viri usmerjanja in pomoči?

Priprava pred sprožitvijo postopkov

• Zapišite si, kdaj ste bili obravnavani nepravično, zlasti takrat, ko za to ni bilo utemeljenega razloga.
• Sestavite dnevnik dogodkov. Če ste bili na primer izpostavljeni ustrahovanju, spolnemu nadlegovanju ali drugim vrstam zlorab, zapišite, kaj je bilo rečeno ali storjeno, ter navedite podrobnosti o storilcu, morebitnih pričah ter približnem času in datumu.
• Zabeležite vse dodatne informacije, ki so po vašem mnenju lahko relevantne.
• Če menite, da ste ena od več žrtev, se povežite z drugimi žrtvami in jih prosite, naj sestavijo svoj dnevnik.

Reševanje zadev brez sodnih postopkov 

V nekaterih primerih je mogoče najti boljšo rešitev brez sodnega postopka. Ta pristop je lahko primernejši, če nadlegovanje povzroča posameznik in ne večja skupina. V tem primeru se soočite s storilcem in mu povejte, da je po vašem mnenju njegovo vedenje nesprejemljivo in da bi moral prenehati. Po potrebi ga obvestite, da boste sprožili postopke, če se bo njegovo vedenje nadaljevalo. Morda je do nadlegovalca lažje pristopiti s pomočjo sodelavcev.

To postaja vse bolj izvedljiva možnost, saj vse več organizacij razvija postopke za obravnavo pritožb zaposlenih ter strank in naročnikov. Pomembno je vedeti, ali ima vaša organizacija vzpostavljene takšne sisteme, saj se včasih pričakuje, da se zadeve skušajo najprej rešiti brez uporabe pravnih postopkov.

Odločanje o pravnem ukrepanju

Sodni postopki so lahko dragi in dolgotrajni, hkrati pa povzročajo dodaten stres. Vendar pa obstajajo podpora v obliki organizacij, ki zagotavljajo svetovanje in pomoč, v določenih primerih pa lahko nudijo celostno pravno pomoč in pomagajo pri vložitvi tožbe.

Dodatne napotke boste morda našli pri:

• lokalni organizaciji za svetovanje ali pravno pomoč,
• strokovnem združenju ali sindikatu,
• nacionalnem organu, pristojnem za obravnavo primerov nadlegovanja na delovnem mestu,
• nevladnih organizacijah, ki si prizadevajo za zaščito določenih skupin ali se borijo proti nadlegovanju na delovnem mestu.

Če se odločite za sodni postopek, lahko preučite možnost izvensodne poravnave. V nekaterih pravnih sistemih se lahko pritožba reši s sprejetjem opravičila ali denarnim nadomestilom, kar je lahko včasih bolj primerno kot postopek pred sodiščem.

Pri odločitvi o pravnem odzivu na napad tako v delovnem okolju kot tudi na terenu so vam lahko v pomoč Navodila za novinarje, ki so žrtve groženj in napadov.

Pri vzpostavitvi varnostnih protokolov v uredništvu pa Protokol za uredništva za podporo novinarjem, ki so tarče spletnega nadlegovanja.

Več informacij o tem, kako ukrepati, če ste žrtev mobinga, preberite tukaj.